Rjavo govedo

Rjava pasma oziroma prvotno imenovana sivorjava pasma ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V Slovenskem prostoru je v preteklosti odigrala zelo veliko vlogo pri razvoju govedoreje in veliko prispevala k dohodku kmetov, živilsko predelovalne industrije ter trgovine. Živali rjave pasme so veliko prispevala k preživetju slovenskega naroda saj mu je dajala mleko in meso. Prvi začetki reje te pasme pri nas so na območjih južno od Ljubljane  (Notranjska, Kočevska, Dolenjska, Brežice).

Izvor pasme je Švica, iz katere so kupovali plemenske živali najboljši rejci in graščinska posestva. Rjavo pasmo so kupovali tudi iz rejsko naprednih območij Avstrije (Zilertall, Imst, Montafom). V prvi polovici 19. stoletja je bilo na Slovenskem prostoru pasemsko nerazpoznavno govedo, reja na zelo nizkem nivoju. Čiste pasme so imele le nekatere graščinske posesti. Šele v drugi polovice 19. stoletja se je raven reje nekoliko izboljšala. V tem času beležimo tudi večji uvoz raznih deželnih pasem iz Avstrije. V Slovenskem prostoru je bilo močno prisotno muricidolsko govedo iz Avstrije. Živali te pasme so bile temno sive, belo sive lahko tudi bele barve. Dajale so okusno meso in so bile tudi primerne za vožnjo.

Nastanek slovenske rjave pasme (dolenjska sivka) lahko povezujemo s križanjem Švicarskega rjavega goveda  z govedom, ki je bilo takrat v Slovenskem prostoru. Še posebej močno je bilo križanje z muricidolskim govedom. Nekateri strokovnjaki tistega časa (F. Povše) menijo, da je tako nastala dolenjska sivka, ki je bila v prvi polovici 20. stoletja prevladujoča pasma.

Rjava pasma se je torej oblikovala v dokaj težkih talnih in vremenskih razmerah (Kras, visokogorje Švice), ob skromni krmi ter s križanjem različnih deželnih pasem. Pasma je tako pridobila nekatere pomembne lastnosti: odpornost, dolgoživost, prilagodljivost, dobro plodnost, čvrste parklje in noge, sposobnost na izkoriščanje velikih količin voluminozne krme.

Prvotno je bil gospodarski pomen pasme reja za meso, delo ter mleko. Z industrijskim razvojem je pasma kot vprežna žival izgubljala svoj pomen, do izraza sta prišli dve osnovni gospodarski lastnosti pasme prireja mesa in mleka v razmerju 50:50.

V 60. letih prejšnjega stoletja je tržišče zahtevalo vse več mleka. Za to je bilo nujno pri rjavi pasmi povečati mlečnost.

Pričelo se je masovno oplemenjevanje z ameriško rjavo pasmo, ki je že bila selekcionirana v izrazito mlečno govedo. Oplemenjevanje je potekalo povsod v Evropi kot tudi pri nas. Rjava pasma je tako pridobila na visoki mlečnosti, povečal se je okvir živali ter izboljšalo vime. Rjava pasma je znana po izjemni  zmožnosti, da prirejo mleka prilagodi razpoložljivi količini in kvaliteti krme.

Pri nas predstavlja danes rjava pasma kombinirano pasmo večinoma z močnim poudarkom na prireji mleka – mlečni tip. Nekateri rejci potrebujejo in žele rjavo pasmo z večjim poudarkom na prireji mesa, zato je del populacije in tudi del plemenjakov v mesno mlečnem tipu. Za izboljšanje klavnih lastnosti se rejci velikokrat poslužujejo križanja z mesnimi pasmami kot so limuzin, šarole in belgijsko belo plavo govedo.

Rjava pasma je pri nas razširjena skoraj po celotnem ozemlju, največ na Primorskem, del Ljubljanske kotline, Notranjska, Dolenjska, Savinjska in Šaleški predel.